1933
Nebotičnik je bil zgrajen 21. februarja leta 1933, po naročilu Pokojninskega sklada. Projektiral ga je slovenski arhitekt Vladimir Šubic. V tistem času je bila to najvišja stavba v srednji Evropi in do druge svetovne vojne tudi najvišja stavba na Balkanu.
Naša zgodovina
Kje se je vse začelo
Objekt je postavljen na mestu nekdanjega srednjeveškega samostana, njegova notranjost pa slovi po izredni natančnosti; mnogi turisti si še dandanes ogledujejo krožno stopnišče v središču stavbe. Tudi zunanjost stavbe je unikatna: ozka stolpnica z enakomerno porazdeljenimi pravokotnimi okni s kamnitimi okvirji, poudarjenim pritličjem ter polkrožnim odprtim delom kavarne pod vrhom. V njegovih temeljih lahko najdemo vzidano pesnitev Otona upančiča “Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho.”
V tistem času je bila to najvišja stavba v srednji Evropi in do druge svetovne vojne tudi najvišja stavba na Balkanu. Na višini 6. nadstropja se nahaja štiri metre visok kip, ki ponazarja v prihodnost zazrte Genije. Monumentalno preddverje v pritličju je obloženo s poliranim podpeškim marmorjem, krasijo pa ga štiri glave penatov, ki po grško-rimski mitologiji predstavljajo hišne varuhe, zavetnike doma in družine. Dostop do višjih nadstrošij je bil že tedaj mogoč z dvigalom, kar je bila velika novost, sicer pa je za dostop zgrajeno tudi monumentalno spiralno stopnišče. Kavarna je bila ob otvoritvi urejena z izbrano opremo in dekoracijo po vzoru ameriških kavarn. Stene so bile obložene s kraškim marmorjem, strop okrašen z zlatim meandrom na modri podlagi, na oknih pa so veličastno prikrivale svetlobo žametne zavese. Razgled na mesto je bil že tedaj veličasten.
Zasnova temelji na neoklasičnih in art déco stilih in se ponaša s pilastri v zgornjih nadstropjih. Oblika sledi klasični tripartitni delitvi stolpnice, katerega začetnik je ameriški arhitekt Louis Sullivan. Zgradba Nebotičnika deluje tako, da na ulico in pešce učinkuje homogeno. Na fasadi so enakomerno razporejena pravokotna okna z okvirjem iz kamna, poudarjenimi v pritličju in prvem nadstropju in polkrožnimi okni v klubu v 11. nadstropju.
Nebotičnik je visok nekaj čez 70 metrov ter zgrajen potresno varen. Za tedanji čas so bile zanimive stropne luči z jedkanimi stekli in posebno ogledalo pred vstopom v kavarno, ki je ob pogledu vanj oblikovalo vitko linijo telesa.
Znameniti Nebotičnik svojo kulturo ohranja že osem desetletij. Njegova podoba ter veličasnost ostajata skozi leta enaka, le zgodba o njem se nadgrajuje.
NEBOTIČNIK
Prepoznavnost
Umetnost
Na višini 6. nadstropja se nahaja štiri metre visok kip, ki ponazarja v prihodnost zazrte Genije. Monumentalno preddverje v pritličju je obloženo s poliranim podpeškim marmorjem, krasijo pa ga štiri glave penatov, ki po grško-rimski mitologiji predstavljajo hišne varuhe, zavetnike doma in družine.
Spiralno stopnišče
Dostop do višjih nadstropij je bil že tedaj mogoč z dvigalom, kar je bila velika novost, sicer pa je za dostop zgrajeno tudi monumentalno spiralno stopnišče. Kavarna je bila ob otvoritvi urejena z izbrano opremo in dekoracijo po vzoru ameriških kavarn.
Kraški marmor
Stene so bile obložene s kraškim marmorjem, strop okrašen z zlatim meandrom na modri podlagi, na oknih pa so veličastno prikrivale svetlobo žametne zavese.
Razgled na mesto je bil že tedaj veličasten.
Arhitektura
Zasnova temelji na neoklasičnih in art déco stilih in se ponaša s pilastri v zgornjih nadstropjih. Oblika sledi klasični tripartitni delitvi stolpnice, katerega začetnik je ameriški arhitekt Louis Sullivan. Zgradba Nebotičnika deluje tako, da na ulico in pešce učinkuje homogeno. Na fasadi so enakomerno razporejena pravokotna okna z okvirjem iz kamna, poudarjenimi v pritličju in prvem nadstropju in polkrožnimi okni v klubu v 11. nadstropju.
Dimenzije
Nebotičnik je visok nekaj čez 70 metrov ter zgrajen potresno varen. Za tedanji čas so bile zanimive stropne luči z jedkanimi stekli in posebno ogledalo pred vstopom v kavarno, ki je ob pogledu vanj oblikovalo vitko linijo telesa.
Kultura
Znameniti Nebotičnik svojo kulturo ohranja že osem desetletij. Njegova podoba ter veličasnost ostajata skozi leta enaka, le zgodba o njem se nadgrajuje.